O Rotaractu

Rotaract je mednarodna organizacija, ki združuje preko 6500 klubov v 180 državah sveta, kar pomeni 180.000 mladih med 18. in 30 letom, ki sledijo rotarijski ideji o boljšem svetu in boljših ljudeh.

Zgodovina rotarijske ideje

Rotary je svetovna organizacija, ki združuje uspešne ljudi različnih profesionalnih klasifikacij, ki se želijo udejstvovati na dobrodelnem področju in so zavezani humanitarni miselnosti. Za organizacijo so značilna visoka etična načela v poklicnem in zasebnem življenju, moto organizacije, katere simbol je zlato nazobčano kolo, je služiti nesebično – pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Rotary ima tudi poslance in zastopnike pri Združenih narodih, Unescu, Evropskem svetu, Svetovni banki… Prvi Rotary klub je bil ustanovljen 23. februarja 1905 v Chicagu. Njegov ustanovitelj je Paul P. Harris. V Sloveniji je prvi Rotary klub začel delovati leta 1930 v Mariboru. Ideja o Rotaractu kot podmladku rotarijskega gibanja se je pojavila v 60-ih letih v ZDA in tako je bil leta 1968 ustanovljen prvi Rotaract klub v Severni Karolini (v Sloveniji je bil prvi Rotaract ustanovljen v Ljubljani 1994). Rotary je nepolitična, neverska in neprofitna organizacija.

Cilji Rotaracta

Načeloma so navezani na cilje rotarijstva, le prilagojeni mlajši populaciji:
* zagotoviti priložnost osebne in skupinske dejavnosti mladim za služenje družbi
* zagovarjati mednarodno razumevanje in strpnost ter dobro voljo med ljudmi
* nudenje pomoči socialno prizadetim, bolnim, ostarelim in drugače ogroženim članom družbene skupnosti
* profesionalni razvoj in razvijanje vodstvenih sposobnosti.
Cilje Rotaracti dosegajo z različnimi projekti na lokalni, državni in mednarodni ravni – organizacija dobrodelnih prireditev, osvešÄanje javnosti, zbiranje sponzorskih sredstev…
Vsako leto predsednik Rotary International predstavi svetovni projekt, nekateri projekti pa so stalnica v rotarijskem delovanju in jih kot take zastopajo različne fundacije: PolioPlus, Hunger Task Force, Comunity Service Force-

Organizacija distrikta in kluba

Najvišja svetovna institucija je Rotary One Center, ki ima sedež v ZDA, pod njo so kontinentalni centri – za Evropo v Švici (Zürich).
Klubi so organizirani v rotarijske distrikte (organizacijske enote v katerih je združenih več klubov, ki jih povezuje skupni jezik, kultura, geografske meje…). Slovenija (skupaj z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in BiH) spada v enega največjih distriktov s številko 1910. Na čelu distrikta je guverner, vsako državo pa predstavlja asistent guvernerja. Guvernerju in njegovemu asistentu so odgovorni predsedniki Rotary in Rotaract klubov v distriktu. Zastopnik distrikta za Rotaract se imenuje DRR (District Rotaract Representative).
Vsak klub se mora najprej ustanoviti na lokalni in državni ravni, kot je to predpisano z zakonodajo (v Sloveniji se opredeli kot Humanitarno društvo), v mednarodno organizacijo Rotaract International pa je sprejet z inavgruacijsko ceremonijo – charterjem.
Klub sestavljajo člani in upravni odbor. Upravni odbor ima obvezne funkcije – predsednik, podpredsednik, tajnik, zakladnik (predsednik se voli vsako leto) ter neobvezne funkcije (zapisnikar, protokol, koordinator RAC/RC,…). Glede na administrativne zahteve zakonodaje o društvih, pa mora biti v klubu zastopano tudi častno razsodišÄe, nadzorni svet in disciplinska komisija.
Glede na širino in zahtevnost projekta se lahko sestavijo tudi posamezni organizacijski odbori, ki pa so odgovorni predsedniku kluba.
Vsak Rotaract je odgovoren svojemu botrskemu klubu (Rotary klub, ki je ustanovitelj Rotaracta) in njegovemu predsedniku oz. odgovornemu za mladinsko dejavnost.

Letni koledar Rotaracta

Rotarijsko leto ni enakovredno koledarskemu, saj se začne s 1. julijem in konča s 30. junijem.
V navadi evropskih Rotaractov je, da so julija in avgusta počitnice, kar pomeni, da sestankov ni.
Sestanki so v večini primerov dvakrat na mesec, vedno na isti lokaciji. Po potrebi se število sestankov prilagaja tu in tam pa se zamenja tudi lokacija (izlet, ogledi…).
V jeseni in pomladi potekajo (vedno drugod) distriktne konference, vsakega junija pa svetovna konferenca.

Delo v klubu

Sestanki Rotaracta potekajo na polformalni ravni, z določenim dnevnim redom in različnimi predavanji z različnih področjih (člani in gostje). Vse izredne aktivnosti se dogovarjajo sproti, ponavadi izleti, pikniki in siceršnja družabna dejavnost, ki naj bi se razvila znotraj kluba.

Članstvo in dolžnosti članov

Član Rotaract kluba lahko postane vsaka resna in zanesljiva oseba med 18. in 30. letom, ki jo odlikujejo visoka etična načela in sprejemanje rotarijskih idealov.
Vsak kandidat za člana je najprej na 6-mesečnem poskusnem obdobju, nato je bodisi sprejet bodisi zavrnjen na tajnem glasovanju članov kluba – za sprejem v klub je potrebna absolutna večina glasov. Vsakemu je omogočeno napredovanje po hierarhični lestvici ter pravica do vključitve v najrazličnejše mednarodne izmenjave, ki potekajo v okviru Rotary in Rotaract International. Splošna politika članske strukture je pokritost vseh študijskih področij.
Dolžnosti članov:
* Prisotnost na sestankih mora biti najmanj 80%.
* Sodelovanje (aktivno ali pasivno) pri vseh klubskih projektih in delovanje v dobro kluba.
* Diskretnost in zaupnost o klubskih in distriktnih zadevah ter ostalih članih.
* Beseda je obenem tudi obveza – za kar se član zaveže mora tudi izpolniti.
* Vse morebitne težave se rešuje znotraj kluba oz. po prej omenjenih hierarhičnih ravneh.